KAKO ODKRIJEMO SVOJE ŽIVLJENJSKO POSLANSTVO?

5. december 2020

Nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi je, da se ne bojimo biti mi ♥.

 

Da se najdemo, radi rečemo. Pa sploh vemo kaj iščemo? Vse prevečkrat se pogovarjam z ljudmi, ki vztrajno iščejo svoje življenjsko poslanstvo. Iščejo svojo identiteto in se sprašujejo kaj je njihov namen. In tu se konča. Konča? boste vprašali ... Na žalost. Ljudje smo narejeni preveč »na komot«. Vse bi radi, dokler ni potrebno za to, kar si želimo, preveč iz cone udobja. Najlažje bi bilo, če nam kdo pove kaj je naše poslanstvo in kaj bi bilo smiselno za nas, da počnemo. Tako mi to vprašanje zastavijo tisti, ki pridejo k meni na pogovor z angelskimi vibracijami in tudi tisti, s katerimi izvajam coaching. Pa mislite, da dobijo odgovor? Dobijo. Samo ne takega, kot so ga pričakovali ☺. Ne angeli, ne coach, nihče, nam more dati odgovora kaj je naše življenjsko poslanstvo. To vemo samo mi sami. In naša življenjska lekcija je, da ga odkrijemo. Da odkrijemo kaj je tisto, kar je srčno naše. Kar bi izpolnilo naš dušni plan in nam dalo občutek samoaktualizacije. Delo na sebi je nedvomno prava pot do odkritja našega življenjskega poslanstva. Kako delamo na sebi? Načinov je mnogo. Vsekakor svetujem, da si najdete strokovnjaka, ki vas bo na poti raziskovanja podprl tako kot je v vaše najvišje dobro. Sami ponavadi ne pridemo daleč. Pa tudi če pridemo do ideje kaj je tisto resnično naše in ugotovimo kdo smo in kaj je naš namen ter kaj bi želeli početi do konca življenja, se dostikrat zataknemo v strahovih. Strahovi, ki jih vztrajno kreira naš ego, so tisti, ki nam ne pustijo naprej. In ker nam ne pustijo naprej, se pustimo prepričati iluziji, ki jo zopet ustvarja naš ego. Nekako takole odzvanja v naših mislih: »Pa saj je moje življenje čisto OK ... moram bit zadovoljen s tem, kar imam...veliko ljudem gre še slabše...če pa se zgodi kaj v tej smeri, bom pa več kot vesela in bom zgrabila priložnost ... « Vam je znano? Vsak se je že znašel na točki v življenju, ko je znižal svoja pričakovanja do sebe in do življenja. Vse z namenom lažjega preživljanja vsakdana in ustvarjanja lažnega občutka varnosti. V resnici pa se dogaja nekaj veliko hujšega. Vsakič, ko ne sledimo svojemu notranjemu glasu, svojemu srcu, intuiciji, zmanjšujemo svojo vrednost in sporočamo življenju, da smo zadovoljni z manj, namesto, da bi sporočali, da se ne bojimo iti po več.

 

Sama sem svoje življenjsko poslanstvo aktivno odkrivala zadnjih dvajset let. In zdaj sem tu. Na točki, ko se je začelo vse »poklapljat«. Kaj vse se je dogajalo v tej drugi polovici mojega življenja? »Ma svašta« bi rekla v prvi sapi ☺. Ogromno lekcij, veliko nepotrebnih, ki bi se jih, če bi imela gen za prepoznavanje in učenje iz napak, lahko izognila. Pa vendar...sem jih dobila...in po dolgem, dolgem času končno tudi sprejela ... in zdaj lahko na njih gledam kot na povratne informacije. Če bi takrat vedela, da ni napak, da je vse samo povratna informacija, bi lahkotneje šla skozi določene izzive, predvsem pa bi bila bolj pozitivna v pogovoru do sebe in veliko manj samokritična.

To, da želim pomagati ljudem, sem vedela in čutila že kmalu ... nisem pa vedela v kakšni obliki se bo ta moja pomoč manifestirala. Zdaj natančno vem kdo sem in kaj je moje poslanstvo. Predvsem vem, da ne želim pomagati, ampak podpreti ljudi. Če bi želela pomagati, bi lovila ribe namesto vas. Ko želim podpreti, vas ribe učim loviti.

Kako to, da sem rabila dvajset let, da sem prišla na cilj? Verjamem, da dokler človek nima določenih življenjskih izkušenj, težje ve kaj je tista prava resnica in kaj je iluzija. Kaj izhaja iz nivoja ega in kaj iz višjega jaza. Življenjskega poslanstva nikakor ne moremo živeti iz nivoja ega. O življenjskem poslanstvu lahko govorimo takrat, ko izvira iz srca in deluje v skladu z našimi vrednotami. Brez dela, ni jela pravi pregovor. In res je. Brez dela na sebi, ni raziskovanja svojih globin in talentov. Če ne raziskujemo kaj skrivamo v sebi, ne moremo odkriti kaj je naš namen. Če ne identificiramo naših notranjih in zunanjih ovir, ne moremo graditi na samozavesti, zaupanju vase in pogumu, ki so ključni, da gremo iz svoje cone udobja in začnemo slediti svojim sanjam. Brez vsega tega ne moremo začeti živeti svojih sanj in lahko samo naprej sanjamo svoje življenje.

Poleg dejstva, da se nikoli nisem pomirila in sprijaznila s tem, da ne čutim, da živim svoje življenjsko poslanstvo, so mi pri odkrivanju tega izjemno pomagali odlični mentorji, ki so na mojo pot prišli vedno ob pravem času. Neizmerno sem hvaležna vsem učiteljem v takšni ali drugačni preobleki, ki so me vsakič znova navdihnili in spodbudili, da iščem naprej in gradim svojo zgodbo. Pravi zaklad na mojem popotovanju do tega, da živim svoj namen, pa so bili in še vedno so, ljudje, ki verjamejo vame. In so verjeli vame, daleč pred mano. Hvala vsem in vsakemu posebej.

 

Kaj boste torej storili? Boste zanikali svojo vrednost? Ali si boste nalili čistega vina in glasovali za spremembo? Glasovali za to, da uresničite svoje življenjsko poslanstvo? In vedite, živeti sebe, živeti življenjsko poslanstvo, izpolniti svoj namen, ni samo to, da delate tisto, kar želite. Je veliko, veliko več. Je predvsem to, da živite v skladu s svojimi vrednotami. Je to, da so vaši odnosi takšni kot si želite. Je to, da skrbite za svoje zdravje tako kot želite. Je to, da živite na način, ki prinaša ljubezen in notranji mir. Je to, da ste svobodni. In svobodni niste takrat, ko imate vse, česar si želite, svobodni ste takrat, ko ničesar več ne potrebujete.

Blog