Kako sem doživela lansko angelsko poletje? Zame je to bila prva izkušnja te vrste. Nikdar prej nisem verjela v take “zadeve”. Življenje me je nekako “stisnilo v kot” in racionalne razlage so odpovedale. Želela sem verjeti, da vseeno obstaja nekaj, kar bi mi lahko pomagalo, da se sestavim in dvignem nazaj. Z Nino se poznava iz časov, ko sva se obe učili postati coachinje in sledila sem ji, ko se je odločila za samostojno pot. V nekem trenutku me je nekaj “poklicalo”, pa sem se prijavila, jaz, oseba, ki v življenju ni meditirala, ker “to res ni zanjo”. Spomnim se prve meditacije angelskega poletja. Ročno sem zaspala med njo. Na tleh, na toplem tepihu. In se potem naučila, da moram med meditacijo biti pokonci… Celo poletje sem se čudila soudeleženkam, kako so občutile meditacije, jaz z njimi večinoma nisem delila takih “nadzemeljskih” občutkov, sem se pa počutila mirnejše in tako sem tudi delovala. Ljudje, ki so blizu mene, so mi začeli pripovedovati, da sem spremenjena. Odmaknila sem se od negativnih ljudi, ker nisem zmogla več biti v njihovi bližini. Strašno so me začeli motiti z vsem nerganjem. Postavila sem si neke cilje in naredila prve korake, ki si jih prej nikdar ne bi. Zase. Za svojo prihodnost. Želim se redefinirati in se spremeniti na bolje. In vzljubiti sebe in se postaviti pred druge. To moram. Vsaka meditacija se zdi, da me je pri tem na nek način podprla, čeprav nisem doživljala nekih silnih fizičnih manifestacij. Čeprav nisem čutila nekih reakcij v telesu. Morda jih ne znam, ne vem. Sem pa mirnejša, počutim se dobro, zdi se mi, da sem veliko naredila na sebi sploh še s podporo Ninine angelske terapije, pa s postavitvijo družine. Zdi se mi, da sem na sebi naredila ogromno, vse to od angelskega poletja dalje. Zdaj se moram samo še naučiti “pogovarjati” z Nininimi angelskimi kartami, da mi ne bodo “ven padali” eni nesmiselni odgovori. In bom naredila tudi to. Priporočam, vzemite si čas zase in za svojo dušo.