Enakonočje. Takrat, ko je čas pravično razdeljen med temo in svetlobo enega dne. Ko ni razlik v smislu, da je nečesa več ali manj. Takrat, ko je dan v ravnovesju torej. Ravnovesju med temo in svetlobo, nočjo in dnevom. Bi bilo na zemlji kaj drugače, če bi bilo vsak dan enakonočje? Bi bilo več ravnovesja na zemlji? Ne vem.
Vem pa, da bi bilo popolno, če bi naše življenje bilo ves čas v ravnovesju. Si predstavljaš to izpolnjenost? Ko v tvojem življenju ni ničesar premalo in ničesar preveč. Ko v polnosti sprejmeš svojo temo in svetlobo in se zaveš, da si popolna duša, ki živi svoj izbrani namen. Mmmmm. Popolno.
Pa je dosegljivo? Na vsakem koraku.
Ne verjameš? Poskusi. Odloči se za ravnovesje.
Kako, te zanima? Z delom na sebi seveda.
Dvakrat na leto torej, se veliko piše na temo kako te enakonočje lahko podpre. Kako je to čas, ki je najbolj primeren za nove začetke, za popotovanje k sebi, vase. Za umik v tišino in poglobljen pogovor samega s seboj. Da ugotoviš česa je v tvojem življenju preveč in ti ne služi več in je čas, da to spustiš…ter si priznaš česa je premalo in povabiš več tega na svojo pot.
Ja, se strinjam. Obožujem enakonočje in ga vedno objamem s hvaležnostjo in izkoristim njegovo večdimenzionalno moč zdravljenja. Se pa hkrati močno zavedam, da to ni dovolj. Še zdaleč ne. Za ravnovesje v svojem življenju se je treba vsak dan zavestno odločiti in ga nezavedno živeti 😊.
Zakaj bi si sploh želeli biti v ravnovesju? Kakšne so koristi življenja v ravnovesju?
Glavna korist je hkrati tudi glavni dokaz, da smo v ravnovesju. To je stanje popolnega notranjega miru in občutek izpolnjenosti. S celostnim delom na sebi lahko počasi ozavestimo, da pravi notranji mir ni nikoli posledica okoliščin in da samouresničenje ne pomeni izpolnjevanje želja in ciljev, ki jih ustvarja ego.
Gremo po vrsti, da bomo lahko razumeli te globoke modrosti iz enosti 😊…
- Najprej se je potrebno zavedati, da pravo ravnovesje izvira iz ravnovesja med našo vertikalno in horizontalno dimenzijo. Naša vertikalna dimenzija, je dimenzija našega Bitja. Je večni aspekt naše dušnosti. Ko smo v stiku s svojo vertikalno dimenzijo, smo v stiku s svojim dušnim namenom. Takrat nismo interpretacija sebe, ampak samo smo, Mi. Zavedamo se svoje brezmejne večnosti in nismo omejeni z obliko fizičnega sveta. V vertikalni dimenziji postanemo zavedanje prisotnosti tukaj in zdaj. Horizontalna dimenzija, pa je dimenzija delovanja. Sem spada vse, kar delamo in mislimo. Horizontalno dimenzijo zaznamuje čas. Čas je koristen, saj brez časa, ni napredka. Za vse, kar želimo narediti ali razmisliti, potrebujemo čas. Čas torej prinaša napredek.
- Kako vemo, da sta naša vertikalna in horizontalna dimenzija v ravnovesju? Če delamo na sebi in negujemo stik s seboj, potem smo lahko zavestno prisotni v naši horizontali – v našem življenju, kjer delujemo in mislimo. To pomeni, da stik s seboj prinaša priložnost, da svoje življenje živimo prisotni v njem. Da smo na vseh področjih svojega življenja usklajeni s svojimi vrednotami. Če nismo v stiku s svojo vertikalno dimenzijo, nas horizontala potegne vase. Nas življenje dobesedno posrka. Takrat ne živimo, ampak samo še obstajamo. Meče nas iz enega dogodka v drugega…tekmujemo v dirki za življenjem…stalno utrujeni, stalno nekaj manjka in je nečesa preveč…nikoli zares zadovoljni, vedno le pogojno srečni in usmerjeni v jutri, ko je treba narediti še več, še bolje in še hitreje.
- Ko je naše življenje v ravnovesju na tak način, zaupamo življenju, da se dogaja za nas in ne nasedamo egu, da se življenje dogaja nam. Ko zaupamo, da se življenje dogaja za nas, lahko sprejemamo življenje tako kot je. Se ne borimo z njim, saj mu zaupamo, da vse, kar prinese, prinese z namenom, da bomo na dušni ravni napredovali . Zavedamo se, da naše notranje stanje ni odvisno od okoliščin. Zavedamo se, da je naša dobra volja posledica naše izbire in ne dokaz, da se nam v življenju dogajajo samo lepe stvari. Ego pa nas želi prepričati, da če ne bomo vzeli življenja v svoje roke, se nam bo ves čas dogajalo tisto, česar nočemo. Ego verjame, da je naš čas omejen, zato nikoli nima dovolj in vedno želi še več. Ko naše življenje kreira ego tudi preveč nikoli ni dovolj.
- Ko je naše življenje v ravnovesju na tak način, smo osvobojeni potrebe po materialnih in posvetnih užitkih. To ne pomeni, da ne uživamo v dobri hrani ali uresničenemu cilju, ki gradi definicijo našega uspeha. To pomeni, da nismo odvisni od užitka na način, da je to edina pot, ko občutimo notranji mir in izpolnjenost. Vsi materialni in posvetni užitki so minljivi. Zato si jih ljudje navadno želijo vedno več in več. Verjamejo, da bo več hrane, več denarja, več statusa, več potovanj, večja hiša, več imetja, več, več, več vsega, kar si želijo in v čemer uživajo, pomenilo več notranjega miru in izpolnjenosti. Iluzija. Iluzija, ki vodi v podganjo dirko življenja.
Si predstavljaš življenje, ko ne potrebuješ ničesar več? Zaupaj, da je že v tebi. Odkriješ ga lahko z delom na sebi. Celostnim delom. Zato, da boš ravnovesje živel in ga ne samo lovil vsake toliko, ko bo enakonočje ali kakšni drugi planeti podporno postavljeni.
Postani svoja podpora. Zavedaj se, da se nič ne zgodi, dokler se nekaj ne premakne. Kaj bi lahko bil tvoj prvi korak k ravnovesju?
Dobrodošel/a v mojem svetu, da odkriješ ravnovesje svojega 😊
